Analiza in pogled na investicijo stolp - (nevednega in naivnega občana?!)

Spadam med tiste, ki redno spremlja vse dejavnosti in aktivnosti v zvezi z razglednim stolpom KRISTAL. Predstavljena finančna analiza projekta v Rogaških novicah, predstavlja zelo mamljivo sliko in vsak občan bi se lahko resno vprašal, zakaj nasprotovati takšnemu projektu, ki letno prinese od 160.000 do 218.000 evrov dodatnega prihodka v občinsko blagajno, če ob tem zanemarimo ostale pomisleke v zvezi z omenjeno investicijo. Sicer pa bi ekonomsko upravičenost takšne javne investicije, morala vsebovati dolgoročna strategija turističnega razvoja občine, ki pa teh podatkov ne vsebuje.

Sprašujem se, kako razpravljati o idejnem projektu (RAZGLEDNI STOLP KRISTAL), za katerega ni objavljen niti en element v okviru predpisane investicijske dokumentacije. Kako razpravljati, ko ni transparentnega prikaza dosedanjih celotnih stroškov o plačilih izdelave idejnih variant, kaj šele detaljne analize ekonomske učinkovitosti projekta. Postavlja se vprašanje ali so bile narejene geološke raziskave terena (globina najmanj 30 m), ki bodo bistveno vplivale na strošek investicije, ali je narejen elaborat o rušenju industrijskega objekta, kakšni so bili stroški oziroma bodo in iz katerega vira bodo pokriti, pri tem pa je potrebno jasno povedati, da večji del mizarstva ostaja, torej se ne rešuje celotno degradirano področje, kot to zagovarja investitor.

Zato je največja napaka že od samega začetka, da se poskuša investicijo zagovarjati samo iz stališča informacij in številk, ki odgovarjajo investitorju, kar je slabo in manipulativno, drugače misleče pa se poskuša diskreditirati.

Omenjeni izkaz poslovnega izida ob predvidenih enakih odhodkih vsako leto, za celotno obdobje 2022-2036 na vseh segmentih poslovanja, me je spodbudil, k še podrobnejšem pregledu materialnih stroškov.

Predvideval sem, da investitor kot vesten in skrben gospodar, davkoplačevalskega denarja, pripravi temeljito in realno projekcijo z upoštevanjem vseh relevantnih podatkov in vplivov sedanjega časa na investicijo in jo predstavi občanom, kajti takšen projekt, ki bo trajnostno posegel in spremenil podobo in življenje v Rogaški Slatini zahteva takšen pristop in bi bil spoštljiv do občanov. Omenjeni podatki so me glede na delovne izkušnje iz preteklosti in izobrazbo, in na zdravo kmečko logiko spodbudili, da sem analiziral številke, ki so predvidene v omenjenih finančnih dokumentih.

Ker bo projekt najbolj zaznamovala višina, torej dostop (dvigala), se vsekakor postavi vprašanje, kakšni bodo STROŠKI MATERIALA (energija, voda ost. mat. stroški) ob primerljivih podatkih kaže izračun povsem drugače. Ob predpostavki, da bodo vgrajena najbolj varčna dvigala, kar predvideva Evropski standard VDI 4707 energetski razred A, nosilnosti dvigala 630 kg, hitrost večja kot 4,5 m/s , poraba energije v mirovanju 250 W predvidena poraba energije 0,29 mWh/ (kg*m), dvigalo mora premagati razdaljo 100 m, enako višino mora el. črpalka dvigniti vodo za kar bo potrebna najmanj 12 stopenjska 10 KW črpalka. Glede na višino stolpa bo stolp osvetljen, poraba 1000 W plus dodatna varnostna osvetlitev zaradi višine (Zakon o letalstvo) 500W ( primerljivi podateki iz tujine), ter ostala poraba energije v celotnem objektu, tako, da skupni izračun materialnih stroškov bistveno presega plan in bo dosegel višino cca 19.000 evrov, vsakršni odmik od teh energetskih standardov bo stroške še povečal.

Bistveno večja razlika nastane pri STROŠKIH STORITEV (vzdrževanje,zavarovanje, čiščenje, marketing, drug. storitve). Na osnovi Evropske direktive o varnosti dvigal ter Pravilnika o varnosti dvigal (slo) zahtevajo (servis dvigala, kontrolni pregled, periodični pregled, atest jeklenih vrvi, reševanje iz dvigala, skrbništvo dvigala, …). Marketing za takšen objekt je izredno pomemben ob predvidenih 500 evrih mesečno je zelo težko, oziroma nemogoče narediti kvaliteten in resen marketing, ki bi prispeval k večjemu številu obiskovalcev. Na osnovi primerljivih objektov ta vložek v prvem letu predstavlja najmanj 1,500 evrov mesečno. V nadaljevanju amortizacija ob tako kompleksni in zahtevni stavbi predvsem ( dvigala, višina) predvideva 5% vrednosti amortizacije na leto za storitve vzdrževanja, absolutno premalo, primerljiva ocena (10%–12%). Ob navedenih predpostavkah in primerljivih podatkih, izračun pokaže, da stroški storitev dosegajo najmanj 54.000 evrov (izračun temelji na pridobljenih podatkih) torej celotni ODHODKI 145.000 evrov ob predpostavki, (da ostali stroški ostajajo enaki), kar je bistvena razlika od predvidenih stroškov 97.250 evrov.

Glede na situacijo v svetu COVID so podatki o predvidenih obiskovalcih predvsem stacionarnih, ki temeljijo na leto 2019 povsem nerealni in bi jih bilo potrebno nujno ažurirati na osnovi predvidevanj STO in svetovne turistične organizacije, ki predvidevajo padec (20% - 40%) mobilnih gostov (avtomobil, vlak, avtobus) in padec (50%-70%) ( letalski prevoz) in da bo okrevanje trajalo najmanj 5 let s predpostavko, da se bo število gostov, ki potujejo z letali zmanjšalo. Glede na dejstvo, da takšni gostje predstavljajo med tujimi gosti Rogaške 49 % je to še toliko bolj pomembno ob dejstvo, da število evropskih gostov v Rogaški pada, ravno tako domačih.

Strategija trajnostnega razvoja turizma in trženja turistične destinacije Rogaška Slatina za obdobje 2020–2027 (naročnik Občina Rogaška Slatina), predvideva rast tujih gostov (4 % letno) in ohranjanje domačih (0,5 % letno), med tem, ko se v finančnem planu predvideva rast stacionarnih obiskovalcev stolpa 9% letno, nerealno in v neskladju z strategijo.

Tudi predvidevanja, da bo obisk otrok, kot stacionarnih gostov (2,328) je povsem napačen, saj otroci v skupnem seštevku stacionarnih gostov ne dosegajo te številke ( ocena hotelov).

Na osnovi zgoraj navedenih dejstev je nerealno pričakovati 46.315 obiskovalcev. Ob upoštevanju dejstev in zgoraj omenjenih napovedi je po izračunu realno pričakovati cca 29.000 obiskovalcev, kar je bistveno manj in predstavlja cca 159.000 evrov prihodka. Na osnovi vseh zgoraj navedenih dejstev je dobiček 14.000 evrov, pri tem je potrebno odšteti še 19% davek na dobiček.

Pri virih financiranja v vrednosti 750.000 evrov je potrebno, opozoriti na izpad turistične takse v naslednjih letih, s tem se postavlja vprašanje s kateri sredstvi se bo nadoknadil ta izpad cca 225.000 evrov (ob napovedih cca 30% padca gostov), ravno tako se postavlja vprašanje s kakšnim pravnim aktom so se obvezali (donatorji gospodarskih subjektov) za donatorstvo v višini 600.000 evrov in iz katerih virov se bo nadomestil morebitni izpad donatorskih prihodkov. Ob tem ne gre pozabiti, da ima občina v lasti nekaj objektov, ki so vezani na turistično dejavnost in bo potrebno nadomestiti izpad prihodka.

Omenjena strategija 2020-2027 (naročnik občina Rogaška Slatina) poudarja nekaj ključnih pomislekov, ki ne gredo v kontekst gradnje stolpa, zato se postavlja vprašanje čemu postavljati strategijo, ki izključuje atrakcijo, kar stolp vsekakor predstavlja in čemu služi strategija.

V preteklosti so turisti potovali z namenom nekaj »videti« glavni motiv je bilo »odkljukati« določene destinacije oziroma atrakcije. V zadnjih letih se je zgodil premik k doživetjem (želja nekaj izkusiti, doživeti), danes pa je v ospredju transformacija. Torej ne nekaj le videti, doživeti, temveč nekaj narediti zase na način, da te to spremeni, da se naučiš nekaj novega o sebi, ljudeh, kulturi in okolju ter dodati nova znanja in spoznanja, ki jih odneseš s seboj domov. Gosta se moramo dotakniti na neki globlji ravni in mu ponuditi nekaj, kar si zapomni za vse življenje, kar stolp vsekakor ni.

Strategija poudarja in opozarja na elemente, ter ponuja rešitve, ki jih je potrebno spremeniti v dosedanji ponudbi oziroma nadgraditi, kar bi z preusmeritvijo predvidenih sredstev investicije z lahkoto dosegli, učinek pa bi v finančnem smislu bil enak ali celo večji, kot pri stolpu, brez dodatnega tveganja, ki ga je povzročil COVID, ravno tako nebi trajnostno spremenili podobo Rogaške Slatine, ki že 400 let temelji na zgodovini predvsem pa VODI.

Ali nebi bilo pametno razmisliti o naslednjih vsebinah, ki jih strategija ponuja (naštel bom le nekatere):

Kot zaključek naj opozorim na naslednje. V letu 2020 smo se srečali s CORONA krizo, ki bo prav turizmu povzročilo ogromno škodo. Zato bi morali v občini skupaj z deležniki v turizmu takoj izdelati akcijski plan reševanja kriznega stanja za prihodnje leto. Stanje se je tako spremenilo, da je ukrepanje nujno. Glede na omenjeno in kolaps v nadaljnjem razvoju, ki ga je povzročila epidemija bi vodstvo občine moralo razmisliti, da odstopi od načrta izgradnje stolpa s tem prihrani denar za nepotreben referendum. Ali idejo vsaj uradno zamrzniti za prihodnja leta. Situacija v prihodnjih letih bo na področju turizma popolnoma drugačna, ker se popolnoma spreminja percepcija povezovanja držav, mejni in vizni režimi, letalski promet, kupna moč in kup drugih deležnikov povezanih z gospodarstvom in turizmom.

S takšno potezo bi izkazali razumevanje za nastalo situacijo in sposobnost prilagajanja, ob tem pa bi morali pokazati svojo vlogo tudi občinski svetniki in prestopiti meje koalicijskega kupčkanja, oziroma pozabiti na politiko, ter se zavedati vsaj moralne odgovornosti in sprejeti razumne odločitve, na osnovi vseh relevantnih dejstev občanov in pri tem upoštevali moč argumenta in ne argument moči, in bi s tem ovrgli vsakršno misel o – NEVEDNIH in NAIVNIH občanih. Če bi več energije porabili za razprave na občinskem svetu ( statistika razprav je porazna), danes ne bi bile potrebne razprave o referendumu in tudi drugače mislečih ne bi bilo potrebno kritizirati, saj vsako nasprotno mnenje na osnovi argumentov še ne pomeni nasprotovanje. Ne nazadnje mora občina in s tem občinski svetniki na osnovi argumentov delovati v korist vseh občanov tudi na osnovi argumentov drugače mislečih, saj so z tem namenom bili izvoljeni.

Albin Šrimpf