Berete neuradno spletno stran stolpa Kristal, zaenkrat še neuresničenega projekta izgradnje razglednega stolpa v središču Rogaške Slatine. Ustvarili smo jo, ker želimo občane čimbolje informirati o stolpu in povezanih projektih ter jih aktivno vključiti v proces demokratičnega odločanja na referendumu.
Uspelo nam je!
V predvidenem roku je svoj podpis prispevalo kar 542 Slatinčank in Slatinčanov. Na občino smo uspešno vložili zahtevo za razpis referenduma, zato se bomo 13. decembra sami odločali, ali želimo stolp.
Pogosta vprašanja
Zakaj ste proti gradnji stolpa?
Moti nas, da se projekt neprestano spreminja: zamenjala se je lokacija, pojavila sta se megalomanski orglarski center in nadhod, o prvem ni več veliko govora, slednji se je kasneje podaljšal in premaknil, po novem sta v igri celo parkirišče P+R in izposojevalnica koles. Številne spremembe povzročajo nepotrebne stroške in vzbujajo občutek, da je projekt slabo premišljen in da ga pozkuša občina izpeljati za vsako ceno.
Smo mnenja, da bi se lahko davkoplačevalski denar bolje porabil. Razumemo in do neke mere podpiramo željo po investiciji v turistično infrastrukturo kraja, a treba se je vprašati, ali bi bilo možno z istimi sredstvi izpeljati ustreznejše projekte, ki bi koristili vsem občanom in dvignili kakovost bivanja v Rogaški Slatini. Nasprotovanje temu projektu ne pomeni, da smo proti vsakršnemu razvoju Rogaške Slatine, a pri sprejemanju tako velikih in pomembnih odločitev bi želeli biti slišani in upoštevani.
Občina ne naslavlja kritik in deluje netransparentno. Na dosedanjih javnih razpravah, v anketah in na socialnih omrežjih smo bili Slatinčani povečini nenaklonjeni projektu stolp Kristal. Kljub temu predstavniki občine kritike vztrajno zavračajo kot maloštevilne in nerelevantne; zatrjujejo, da ima projekt vsesplošno podporo in izvedbo nadaljujejo - kupujejo parcele, spreminjajo prostorske načrte in pridobivajo gradbena dovoljenja.
Največkrat omenjena težava je že od začetka projekta slaba umestitev stolpa v okolje. Razgledišča se tipično postavlja na vrhove vzpetin ali druge točke, od koder je možen čimboljši razgled, ne pa v kotlino, kot v primeru stolpa Kristal.
Kdaj bo referendum?
Referendum bo to nedeljo, 13. decembra. Poleg tega bo možno 8., 9. in 10. decembra med 7.00 in 19.00 uro predčasno glasovati na občini - potrebujete samo osebni dokument.
Kaj pa epidemija?
Občina zagotavlja, da bodo na vseh volilnih mestih dosledno upoštevani varnostni ukrepi, ki jih je predpisal NIJZ. Tveganje lahko zmanjšate s predčasnim glasovanjem, podrobnosti so navedene v prejšnji točki.
Bomo izgubili denar za stolp, če ga ne postavimo?
Niti slučajno. Ta navedba se zadnje čase pojavlja na socialnih omrežjih, ampak ni točna.
Večina sredstev za gradnjo stolpa bi se zagotovila iz občinskega proračuna. Ta denar bi se v primeru preklica projekta v proračun seveda vrnil in porabil v druge namene.
Nekatera lokalna podjetja so obljubila donacije za gradnjo stolpa. Višine obljubljenih sredstev občina zaenkrat še ni razkrila, vsekakor pa predstavljajo manjši del vrednosti investicije. Usoda tega denarja je povsem odvisna od samih sponzorjev, ki lahko svojo podporo umaknejo ali jo po lastni presoji namenijo drugemu občinskemu projektu.
Kaj naj naredim, če gradnjo stolpa podpiram?
Čisto enostavno - pojdite na referendum in se opredelite v podporo stolpu. Ena naših poglavitnih kritik je, da poskuša občina projekt izpeljati na silo, kljub nasprotovanju večine občanov. Na referendumu se bo najbolj jasno pokazalo, kako široka je zares podpora ljudi.
Mnenja občanov
Številni občani se v predreferendumskem času trudijo izraziti svoja stališča s pošiljanjem odprtih pisem lokalnim medijem. Zavedamo se, da so uredniki slednjih v neprijetni situaciji, saj so marsikdaj finančno odvisni tudi od podpore lokalne oblasti in si posledično ne morejo privoščiti objave nekaterih mnenj.
Na pričujočem spletišču se bomo trudili tovrstna mnenja izpostaviti brez izjem.
- Tihomir Ratkajec: »Naš« razgledni stolp?
- Albin Šrimpf: Analiza in pogled na investicijo stolp - (nevednega in naivnega občana?!)
- Albin Šrimpf: 10 razlogov zakaj na referendumu glasovati proti
Časovnica
2018
januar
Idejna zasnova za stolp Kristal je predstavljena občinskemu svetu na prvi seji v letu. Projekt je ocenjen na 2,1 milijona evrov in predvideva gradnjo na lokaciji stare glasbene šole, ki jo je občina za približno 300.000 evrov kupila že leta 2014.[1]
april
maj
Občina za 55.000 evrov kupi še dve parceli v neposredni bližini predvidene lokacije stolpa.[6]
junij
september
Anketa na portalu kozjansko.info, v kateri je sodelovalo približno 300 Slatinčanov, je pokazala nizko javno podporo stolpu Kristal in željo po preizkušanju ideje na referendumu. Slednjega bi se takrat lahko izvedlo z minimalnimi stroški v sklopu lokalnih volitev, a do tega ne pride.[10]
oktober
Občina v odgovor na kritike predlaga alternativno lokacijo gradnje na območju nekdanjega mizarstva, od prvotne oddaljeno približno 700 metrov.[11]
2019
januar
Načrti za gradnjo na novi lokaciji dobijo konkretno obliko, kot privatni partner se vključi Orglarstvo Škrabl, ki naj bi v neposredni bližini zgradilo evropski orglarski center. Ogromen projekt v vrednosti 400 milijonov evrov med drugim vključuje največje orgle na svetu, največjo koncertno dvorano v Sloveniji, akademijo orgelske glasbe, nakupovalno središče in turistično naselje.[12]
Tudi občinski del projekta zraste, poleg stolpa je po novem v načrtu še 140-metrski nadhod Sonce, ki naj bi se začel med poslovnim centrom Sonce in restavracijo Sonce ter bi povezal promenado s celotnim kompleksom na drugi strani Celjske ceste. Obseg investicije se poveča na 3,5 milijona evrov.[13]
februar
Občina želi gradnjo nadhoda prijaviti na razpis Eko sklada, ki ponuja namenska sredstva za okoljsko naravnane projekte. V ta namen se razvije ideja o parkirišču z izposojo koles (P+R) ob razglednem stolpu.[14]
april
Občina od podjetja Bitermo nepremičnine d.o.o. za približno 330.000 evrov odkupi zemljišče na območju starega mizarstva.[15]
junij
V Uradnem listu je objavljena sprememba prostorskega načrta, ki odpira pot za izvedbo predvidenih projektov.[16]
julij
Občina pridobi gradbeno dovoljenje za gradnjo nadhoda.[17]
2020
januar
V Uradnem listu je objavljena še ena sprememba prostorskega načrta, ki malo natančneje opredeljuje predvideno gradnjo razglednega stolpa in spremljevalno infrastrukturo.[18]
Na javni razpravi je občanom predstavljena prenovljena različica projekta skupaj z nadhodom in orglarskim centrom. Prisotni na dogodku povečini izražajo nenaklonjenost, zato Anton Škrabl protestno zapusti dogodek. Župan pove, da bodo razmislili o referendumu, če bodo dobili pobudo zanj.[19]
maj
junij
Vlada nameni 1,2 milijona evrov iz sklada za podnebne spremembe gradnji nadhoda Sonce. Okoljske učinke nadhoda utemeljujejo z izjavo, da bo nadhod omogočil varno, neovirano in trajnostno naravnano prečkanje Celjske ceste, železniške proge in ceste na Tržaški hrib.
Iz ilustracij v medijskih objavah je razvidno, da se je predvidena podoba nadhoda od lani spremenila. Zaradi težav s pridobivanjem soglasij lastnikov nepremičnin je občina prisiljena njegovo izhodišče premakniti k domu starejših, ga podaljšati s 140 na 184 metrov in spremeniti njegov potek.[22]
julij
Občinski svet sprejme odlok za spremembo prostorskega načrta, ki umešča razgledni stolp Kristal v prostor.[23] Skupina volilcev na občino poda pobudo za vložitev zahteve za razpis referenduma o omenjenem odloku.
Pojavijo se informacije o podjetju Evropski orglarski center d.o.o., ki naj bi bilo odgovorno za izvedbo istoimenskega projekta. Lokalni podjetnik Anton Škrabl je zabeležen kot direktor in 40-odstotni lastnik podjetja, večinski delež pa ima Zagrebčan Mair Selimi.[24] Na socialnih omrežjih se pojavijo ugibanja o njegovi kredibilnosti[25] in informacija, da je na seznamu davčnih dolžnikov republike Hrvaške.[26]
avgust
Občina uradno predstavi spremenjeno različico nadhoda Sonce, ki vključuje še parkirišče P+R in izposojevalnico koles.[27]